"Smrtnega primera zaradi vročinskega udara letos še nismo imeli," pove Primož Aplenc, zdravnik na ljubljanski urgenci, kjer v zadnjih dneh beležijo porast števila bolnikov, ki jim morajo pomagati zaradi visokih temperatur, predvsem pa gre za srčne bolnike. Kot pojasnjuje Aplenc, se pri njih poslabšanje zdravstvenega stanja lahko konča tudi s smrtjo. Medtem ko je v Srbiji že danes zelo vroče, saj živo srebro kaže vrednosti tudi 37 stopinj Celzija, se bo po besedah meteorologov vročina do 30. julija le še stopnjevala. Tako bi naj v ponedeljek v Črni gori, Avstriji in Nemčiji bila vse glasnejša ugibanja o novem vročinskem rekordu, preko 40 stopinj Celzija. Nič kaj hladneje pa ne bo v Sloveniji.

Med splošne, zdravorazumske ukrepe za zaščito pred vročino zdravnik uvršča izogibanje neposredni sončni svetlobi, uživanje zadostne količine tekočine, izogibanje alkoholu in pretirani telesni aktivnosti ter prezračevanje prostorov v zgodnjih jutranjih urah, če v stanovanju nimamo klime. Alkohol je lahko v vročini tudi smrtno nevaren, saj odvaja vodo iz telesa. Prav tako je nevarna prekomerna rekreacija pri teh temperaturah, saj mišice ob aktivnosti proizvajajo toploto in se lahko telo pregreje, poleg tega izgubljamo veliko tekočine. Ranljiva skupina so tudi otroci, saj njihovi centri uravnavanja toplote niso v celoti razviti. Če je otrok nezaščiten na soncu in ima izpostavljeno glavo, lahko v minutah utrpi vročinski udar, ki je lahko usoden, starši pa morajo otroka ustrezno zavarovati pred vročino ter ga ne izpostavljati soncu. "Če pa se vročini ne morejo izogniti, naj ga hladijo tako, da ga zavijejo v mokro plenico ali pa v kopel, pri čemer pa mora biti temperatura vode 37 stopinj Celzija, nikakor ne nižja ali višja," še svetuje Aplenc.

Vir / Avtor: ČZP Večer, d.d. / Tim Čebulj, Gregor Grosman, sta 26. julij 2013

Znaki vročinskega udara so povišana telesna temperatura (tudi 42 ali 43 stopinj Celzija), suha in vroča koža, nekomunikativnost, zmedenost, lahko tudi izguba zavesti. Človeka z omenjenimi simptomi je treba odpeljati na urgenco ali poklicati rešilce, saj je takšno stanje življenje ogrožujoče. Za opisane ranljive skupine pa je priporočljivo, da zdravnika obiščejo tudi če čutijo slabost, imajo nereden utrip srca, ali jim niha pritisk. Tudi to so namreč znaki vročinske obremenitve. Ko narašča vročina, pa se polnijo kopališča. Že ves teden dni kopalci iščejo ohladitev na vseh koncih Slovenije, in ker bi se naj v naslednjih nekaj dneh živo srebro dvignilo tudi preko 37 stopinj Celzija, smo preverili, na kaj je treba biti pozoren na urejenih kopališčih, in kako je z ohladitvijo v gramoznicah.

Odrasli človek bi naj v vročih dneh spil najmanj štiri litre tekočine, najbolj primerna je voda, v času med 11. uro dopoldne in 16. uro popoldne pa strokovnjaki odsvetujejo izpostavljanje soncu. Ta čas raje preživite kje znotraj ali pod debelo senco. Medtem ko je dopoldne kopališče Mariborski otok obiskalo kakšnih 150 kopalcev, v prihodnjih dneh pričakujejo tudi 1500 obiskovalcev dnevno. Za njihovo varnost skrbijo trije reševalci, ki hujših poškodb v zadnjem času niso beležili. Kot je povedal reševalec Boštjan Krivec, gre večinoma za manjše odrgnine. Število reševalcev povečujejo s številom obiskovalcev, pojasni Krivec, tako da na vsakih 300 obiskovalcev pride en reševalec.